BROD za kolesarje in pešce med Drava Centrom (Limbuš) in Sidrom (Bresternica)
Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?
Ker je edina povezava med levim in desnim bregom reke Drave na zgornjem mariborskem (brestrniškem) jezeru možna samo preko najbližjega mostu (Maribor - Koroški most, Ruše - ruški most v obnovi) predlagam povezavo med turističnimi točkami čolnarn na levem (Sidro, Galeb) in desnem bregu (Drava Center, Teta Frida) z enostavnim plovilom - brodom. Takšna plovila so na Dravi že obstajala in so imela pomembno funkcijo. Zraven tega, da potovanje preko vode nudi možnost edinstvenega doživetja (ki je tudi zanimiv turističen produkt), naslavlja zeleno mobilnost, aktivacijo rekreacije na nov način in družinske izlete v domačem okolju.
Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?
Projekt se bi izvajal na Dravi v Krajinskem parku Mariborsko jezero, med čolnarnama Drava Center in Sidro. Obe čolnarni že imata potrebno infrastrukturo za pristan, prav tako je v postopku sprejemanja določitev plovnih poti in ureditev prometa na tem delu Drave med elektrarnama Mariborski otok in Fala. Prav tako načrtovana povezava preko vode na tej točki obstaja v razvojnem planu projekta Drava Center, v načrtovanju Dravske kolesarske poti (RRA) in pri pripravi podlag za ureditev plovnosti na Dravi (RRA). Povezovalna točka med javnim prometom in ladjo je parkirišče na parceli KO 661 št. 165 v lasti MO Maribor, vodno telo je last državljanov RS parc št. 984/1
Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?
1. Določitev potrebnih parametrov uporabnost/ekonomika/vzdrževanje 2. Določitev obratovalnih in vzdrževalnih stroškov in pretvorba v brodnino, ki bi morala biti med 1 in 2 €/osebo 3. Vključevanje institucij pri izbiri motornega pogona in tehničnih načrtih plovila, da se v startu izognemo zapletom okoli naravovarstva (višina vala, hrup, ... 4. Izdelava načrtov za plovilo in izbira izvajalca. Dogovor s certifikacijskim zavodom za spremljanje gradnje 5. Gradnja plovila iz vodoodpornih plošč, zaščita z epoksi smolami in tkaninami za dolgoročno trajnost in minimalno vzdrževanje. Osnovna oprema mora biti nadstrešek za kapitana, klopi in stojišča za potnike, stojala za kolesa, potrebna zaščitna (jopiči), signalna in varnostna oprema 4. Certificiranje in registracija 5. Določitev urnika voženj , sezone delovanja in povezava urnika z urniki javnega prometa (vlak, avtobus) 6. Umestitev v programe Zavod za turizem Maribor, Drava Bike, Outdoor ponudbo, Nasvet za izlet itd
Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?
Predlagam plovilo s ploskim dnom, dimenzij cca 2,5 x 10m (primerno za cca 15 potnikov) enostavne oblike. Na plovilo je mogoče tudi s kolesom ali konjem. S primerno povezavo na obstoječ in malo prilagojen javni potniški promet dobimo način transporta, ki zmanjšuje obremenitev te (ponovno) turistično in rekreativno vedno bolj prepoznane destinacije. Predvidevam, da se bo drastično zmanjšal promet z osebnimi avtomobili. Le ti postajajo z razvojem tega območja vedno bolj obremenjujoč faktor v tem zelenem robu MO Maribor, ki je tudi pod zaščito NATURA 2000. Ljudje se bodo rajši odločali za uporabo javnega prometa in prišli peš ali s kolesom, saj bodo tako ob doživetju potovanja preko vode z ladjo tudi pot doživeli enkratno, saj se ne bodo rabili vračati po isti poti nazaj v mesto. Prav tako se odpre nova pomembna turistična destinacija za meščane in turiste, ki z urejanjem Dravske kolesarske poti dobijo dostop v naravno okolje brez stika z avtomobilom iz samega centra mesta. Tako zraven samega doživetja dobijo še dobršen del rekreacije in zdravega življenjskega sloga.
Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?
1. Povezala se bosta levi in desni breg, tako dobimo migracijo domačinov in turistov preko reke, ki ni več zapreka ampak pot 2. Rekreativnemu pohodništvu in kolesarjenju, tudi jahanju damo novo dimenzijo, saj so poti krožne in s tem bolj zanimive 3. Ustvarimo možnost izletov za občane in turiste, saj poti iz mesta do Krajinskega parka Mariborsko jezero vodijo ob reki, skozi senčne gozdove in predvsem v Limbuškem gozdu po razpredenih rekreativnih poteh 4. Jezeru damo močnejšo doživljajsko noto in s tem ustvarjamo turistični produkt v naravi in ob vodi po vzoru nemških/avstrijskih/italijanskih jezer 5. Zmanjšamo prometno obremenitev samih destinacij in narave, saj jih razbremenimo z zelenim transportom (noge, kolo, konj) in javnim prometom