Ni možno zapirati posameznih odsekov mestnih ulic brez celovite študije prometnih tokov v mestu.
Zakaj:
a) Obremenitev s hrupom omenjene ulice (kot izhaja iz analize hrupa so na omenjenem področju presežene kritične vrednosti),
b) Prometna varnost stanovalcev - prometni udeleženci ne upoštevajo hitrostne omejitve 30, varnost stanovalcev je ogrožena, ker zaradi gneče po zaprtju Gl. trga ne morejo varno zapustiti parkirnih mest, prečkati ulice.
S predlogom se sledi OPH (oper. programu varstva pred hrupom), smernicam EU in odloku RS:
Strategija varstva pred hrupom vključuje naslednja splošna načela in strateške cilje: - zagotoviti, da so informacije o okoljskem hrupu in njegovem vplivu dostopne javnosti; - preprečiti in zmanjšati okoljski hrup, kjer je to potrebno in zlasti kadar ravni izpostavljenosti lahko povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi; - ohranjati okoljske kakovosti hrupa, kjer je ta dobra; - upoštevanje načel trajnostnega razvoja in vključevanje hrupa v druge strateške politike ter - upravljanje okoljskega hrupa z uravnoteženim pristopom, ki spodbuja: - načrtovanje rabe prostora upoštevajoč obstoječe in prihodnje obremenitve s hrupom; - izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja hrupa v okolje iz virov hrupa; - izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa, povezanih z načinom obratovanja vira hrupa; - zmanjšanje hrupa pri viru. Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa ter povečati število prebivalcev, ki v dnevnem času niso obremenjeni s hrupom nad 55 dB(A) in število prebivalcev, ki v nočnem času niso obremenjeni s hrupom nad 50 dB(A). Pomemben cilj je tudi zagotavljanje varstva pred hrupom vsem varovanim prostorom v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne in zdravstvene dejavnosti. V skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije je dolgoročni cilj varstva pred hrupom zmanjšati število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 40 dB(A)
Zaprtje Maistrove ulice med Cankarjevo in Kersnikovo (razen za stanovalce). Znižanje hrupa, večja varnost stanovalcev.
Potopni stebricek, znak - enako kot na Cafovi ulici. V tem oziru projket zahteva minimalna vlaganja, saj je celoten del že prilagojen na zaporo.
Evidentno iz predloga.
Znižanje hrupa, večja varnost stanovalcev.
1.3. VPLIV HRUPA NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI
Hrup ima lahko na zdravje in počutje ljudi različne negativne učinke. Ti so odvisni od številnih
dejavnikov, npr. ravni hrupa in drugih značilnosti zvoka, našega počutja in aktivnosti, s katerimi se
ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti, pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje, pa tudi od
našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi, kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s
poškodbo sluha, bolj občutljivi ljudje idr., so negativni vplivi hrupa navadno večji. Opisi posameznih
škodljivih učinkov na zdravje in počutje ljudi, kot so: okvare sluha zaradi hrupa, moteno govorno
sporazumevanje, motnje počitka in spanja, psihofiziološke posledice, vplivi na duševno zdravje in
učinkovitost, vplivi na vedenje, vznemirjenost, so prikazani v nadaljevanju. Poglavje je povzeto po
smernicah Svetovne zdravstvene organizacije [2.].
- Okvara sluha je praviloma opredeljena kot dvig praga slišnosti. Poškodbe sluha zaradi hrupa se
pojavijo predvsem na višjih frekvenčnih območjih od tri do šest kHz, višja povprečna ekvivalentna
vrednost hrupa (LAeq,8 h) in daljša izpostavljenost hrupu pa lahko povzročita okvare sluha zaradi
hrupa tudi pri tako nizkih frekvencah, kot je 2 kHz. Pri višji ravni hrupa in krajši izpostavljenosti
75 dB(A), do 8 h dnevno, okvar sluha ni pričakovati. Okoljski hrup na ravni 70 dB(A) LAeq, 24 h ali
pod njo pri veliki večini ljudi ne povzroči okvar sluha niti pri vseživljenjski izpostavljenosti.
- Hrup lahko predstavlja pomembno motnjo pri sporazumevanju. Nezmožnost razumeti govor
močno ovira ljudi in povzroči vedenjske spremembe. Zelo ranljivi so predvsem ljudje z okvaro
sluha, starejši, otroci, ki usvajajo jezik in branje, ter posamezniki, ki ne poznajo govorjenega
jezika. Pri motenem razumevanju govora gre v bistvu za preglasitev, saj govora ni mogoče
razumeti zaradi sočasnega hrupa ozadja. Okoljski hrup lahko preglasi tudi druge zvočne signale,
ki so pomembni za vsakdanje življenje, na primer zvonci na vratih, telefonski signali, budilke,
požarni in drugi opozorilni signali ter glasba.
- Hrup v okolju pomembno vpliva na motnje spanja. Nemoteno spanje je predpogoj dobrega
telesnega in duševnega zdravja. Poleg neposrednih učinkov hrupa, kot so nemirno spanje,
spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca, so pomembni tudi sekundarni učinki motenj, ki jih je
mogoče oceniti dan po nočni izpostavljenosti hrupu; ti se kažejo kot utrujenost, depresivno
počutje, zmanjšana učinkovitost pri delu idr. Za dobro nočno spanje oziroma počitek hrup v
prostoru v nočnem času ne sme preseči 30 dB(A) pri stalnem hrupu ozadja, preprečiti pa je treba
tudi posamezne hrupne dogodke, ki presegajo 45 dB(A). Bolj kot raven hrupa je za odziv
organizma pomembna razlika med hrupnim dogodkom in hrupom okolice (ozadje hrupa). Pri oceni 1. POGLAVJE: SPLOŠNA IZHODIŠČA
6
hrupa v nočnem času je zato pomembno upoštevati naravo hrupnih dogodkov in njihovo število.
Posebno pozornost je treba posvetiti hrupu v mirnem okolju ter virom hrupa, ki povzročajo tudi
vibracije ali nizkofrekvenčni hrup.
- Dolgotrajna izpostavljenost visokim ravnem hrupa (bivanje v bližini letališč, industrijskih naprav,
hrupnih ulic) lahko povzroči hude začasne in tudi trajne posledice na fizioloških funkcijah. Pri
dolgotrajni izpostavljenosti se pri občutljivih posameznikih v splošni populaciji lahko razvijejo trajne
posledice, kot sta visok krvni tlak in ishemična srčna bolezen. Obseg in trajanje posledic sta delno
pogojena z individualnimi značilnostmi, življenjskim slogom in okoljskimi razmerami. Dokazano je,
da dolgotrajna izpostavljenost hrupu zračnega in cestnega prometa z vrednostmi od 65 do
70 dB(A) LAeq, 24 h povzroča posledice na srcu in ožilju. Povezave so šibke, vendar je vpliv na
ishemično srčno bolezen nekoliko močnejši kot na visok krvni tlak (hipertenzijo). Ta majhna
povečana tveganja so kljub temu pomembna, saj je hrupu izpostavljenih veliko ljudi. Hrup lahko
povzroči tudi refleksne odzive, predvsem če gre za neznan in nenaden pojav hrupa.
- Hrup v okolju ni neposreden povzročitelj duševne bolezni, domneva pa se, da lahko hrup pospeši
in poslabša obstoječe duševne motnje oziroma stopnjuje razvoj latentnih duševnih motenj.
- Hrup lahko negativno vpliva na učinkovitost opravljanja miselnih nalog, zlasti delavcev in otrok.
Med kognitivnimi funkcijami, na katere ima hrup največji vpliv, so branje, koncentracija, reševanje
problemov in pomnjenje.
- Hrup ima lahko vrsto socialnih in vedenjskih posledic. Vznemirjenost zaradi hrupa pa ni samo
posledica ravni hrupa, temveč tudi posledica socialnih, ekonomskih in psiholoških dejavnikov.
Vpliv hrupa v življenjskem okolju na vznemirjenost je mogoče oceniti z vprašalniki ali oceno
motenj nekaterih dejavnosti. Vendar je treba vedeti, da enake ravni različnih vrst prometnega in
industrijskega hrupa povzročijo različne stopnje vznemirjenosti. Hrup nad 80 dB(A) lahko tudi
zmanjša pripravljenost na pomoč drugim in okrepi nasilno vedenje. Ugotovljeno je, da so odzivi
močnejši, kadar hrup spremljajo vibracije in stalne nizkofrekvenčne komponente ali če je del
celotnega hrupa tudi konični hrup, kot na primer hrup pri streljanju. Kadar izpostavljenost hrupu
sčasoma narašča, so odzivi začasno močnejši kot pri izpostavljenosti enakomernemu hrupu. V
večini primerov sta LAeq, 24 h in L dvn sprejemljiva približka izpostavljenosti hrupu povezana z
vznemirjenostjo. Vedno več je opozoril, da je treba pri preiskovanju izpostavljenosti hrupu vsaj v
zapletenih primerih oceniti vse parametre komponent hrupa. O modelu za ugotavljanje celotne
vznemirjenosti zaradi kombinacije virov okoljskega hrupa ni soglasja.
- Predvsem v gosto naseljenih območjih so prebivalci istočasno izpostavljeni različnim virom hrupa.
Pri oceni vpliva na zdravje in počutje prebivalcev je treba upoštevati celotno obremenitev okolja
s hrupom ter možnosti vpliva hrupa na zdravje in počutje ljudi v celodnevnem obdobju. Za
zagotavljanje trajnostnega razvoja je v tem primeru treba upoštevati previdnostno načelo.
- V zvezi z varovanjem ljudi pred hrupom je treba upoštevati, da obstajajo na hrup še posebej
ranljive podskupine prebivalstva. Med občutljive skupine ljudi sodijo starejši ljudje, osebe s
posebnimi boleznimi ali težavami (na primer visok krvni tlak), bolniki v zdraviliščih ali
rehabilitacijskih centrih, osebe, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami, slepi in slabovidni,
gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci. Pri pripravi ukrepov protihrupne zaščite je
treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na take skupine, torej vrste učinkov hrupa, okolja, kjer
se ranljive skupine najpogosteje zadržujejo, in njihov življenjski slog.