CONSUL

JAVNI URBANI SADOVNJAK

05. 11. 2020  –  Območje 2
sadovnjak.jpg
sadovnjak.jpg

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Glede na to, da mesto Maribor sledi trajnostnemu razvoju se mi zdi smiselno v razvoj vključevati zelene inovacije in kot prvo takšno predlagam, sajenje sadnega drevja oziroma vzpostavitev javnega urbanega sadovnjaka (ali dolgoročno, več njih na večih lokacijah po mestu).

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Projekt javnega sadovnjaka je zamišljen kot odprt javni prostor, namenjen vsem meščanom v smislu izobraževanja in preživljanja prostega časa in ki jih na inovativen način povezuje z naravo ter jim privzgaja občutek odgovornosti, ki je nujen, da se za prihodnje rodove ohrani vsaj kakšen zeleni kotiček.

Urbani sadovnjak bo ob tem, da bo sprehajalcem ponujali zdrav prigrizek, služil tudi kot učni prostor, v skrb za drevesa pa bi se lahko vključile tudi številne šole. Možna bi bila vzpostavitve mobilne aplikacije ali sodobnih označb sadnega drevja, ki bi ponudila interaktiven pregled urbanega sadovnjaka, sadja, ki ga je mogoče najti in ponudila ideje, recepte kaj konkretno iz določenega sadja lahko nastane.

Zasadile bi se lahko jablane, hruške, slive, murve, nešplje, kutine, kakiji, asimine, oreh, kostanj, šmarna hrušica, češnje, višnje, breskve, marelice, pa tudi različne vrste jagodičevja. Glede na raznolikost sadnih vrst in sort bi bilo sadje na razpolago od sredine poletja do pozne jeseni. Za sadovnjak bi v veliki večini skrbela Mestna občina Maribor skupaj s partnerjem gospodarske javne službe, oskrba pa bi morala biti naravi prijazna. V sadovnjaku bi poleg meščanov tako uživale tudi čebele in druge živali. 

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Skupaj z Mestno občino Maribor bi poiskali strateško najbolj optimalno lokacijo ali več njih, ki so v lasti MOM. To so lahko ulice, sprehajalne poti, parki, otroška igrišča … Tako bi lahko začeli s pripravo terena za sajenje, samo sajenje pa izvedli v jesenskem času, ki je najbolj optimalen za sajenje sadnega drevja in jagodičevja. Sadno drevje bi že naslednje poletje meščane razveselilo s sadnimi plodovi, ki bi bili brezplačni.

Po posvetu z vrtnarijo bi strošek zasaditve enega sadnega drevesa znašal:

- povprečno cca 25€ za konkretno sadno drevo (ne glede na vrsto)

- 5€ je strošek zemlje in

- 2€ je strošek gnojila,

tukaj je potreben še izkop luknje, kar je cca pol ure dela. Zaščitne palice za sadiko pri takšni velikosti običajno niso potrebne, po potrebi bi mogoče bilo potrebno dodati še zaščito proti divjadi.

Torej, strošek zasaditve ene sadike sadnega drevja bi znašal cca 50-60€.

Za znesek 10.000€ bi lahko zasadili cca 200 sadnih dreves.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Projekt urbanega javnega sadovnjaka bi se dolgoročno lahko razvil na več lokacij po celotnem mestu, kot naprimer v soseskah, ob ulicah, v parkih, ob otroških igriščih, sprehalanih poteh …

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

V mesto bi dodatno vnesli nekaj narave, ljudem pa bi se ponudila zdrava alternativa prehrane, ki bi bila brezplačna. Urbani sadovnjak ne bi služil le kot dodatna senca otroškim igriščem ali sprehajalnim potem in ozelenitvi javnih površin, ampak bi bil dobra priložnost za pogovor o vrednosti dreves in zelenja v mestu nasploh. Vsekakor verjamem da je to poteza, na katero bodo imeli meščani, tako mlajši kot starejši, lepe spomine. In prepričana sem, da bi bil ta predlog le začetek neke širše zgodbe, ki bi se lahko glede na uspešnost, širila tudi na druge dele mesta in med soseske, kjer je zelenje in senca še kako potrebna, pa še hkrati vzpodbudila v lokalni skupnosti sodelovanje, komunikacijo in občutek za skupno.