Ta naložbeni projekt je bil označen kot neizvedljiv in ni dosegel faze glasovanja.
Projektni predlog ni izvedljiv, saj strošek izvedbe presega 30.000 EUR.

Simbol ob vstopu v Maribor, mesto trajnostne mobilnosti in preseganja mej

MariborJeZakon MariborJeZakon  –  27. 06. 2022  –  Območje 4
Pogled na slepi konec Preradovičeve ulice
Pogled na slepi konec Preradovičeve ulice

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

V zadnjih letih Maribor išče rešitve za svoje prometne težave. Ureditev prometa postaja osrednja tema mestne politike. Ena izmed osrednjih mariborskih vpadnic je Ulica heroja Šercerja, bolj znana kot »cesta, ki gre čez Koroški most«. Pri vožnji po tej ulici z desnega na levi breg Drave (z juga na sever) voznika na levi strani pričaka dokaj lepo urejena okolica, na desni strani pa pravo nasprotje - grmovje je preraslo v drevje, trava ni pokošena, pločnik zanemarjen, kolesarska steza ni označena itd. Maribor, Mariborčanke in Mariborčani bi verjetno bolj kot z »zaraščenostjo površin« želeli prišleka, gosta, turista ob vstopu v mesto pozdraviti z nečim, kar bi kazalo, da smo ponosni na svoje mesto, ki ga vidimo kot moderno, razvijajoče se, napredno. Na tej desni, »zanemarjeni« strani je tudi nekdanji TVT (Tovarna železniških vozil Boris Kidrič), eden simbolov veličastne mariborske industrije iz prejšnjega stoletja, ki je svoje vagone izredno napredne izdelave izvažal po vsem svetu. V poslopjih nekdanjega TVT-ja so različna podjetja ohranila industrijsko proizvodnjo. Industrija je še danes eden izmed stebrov gospodarstva, saj spreminjanje surovin v (pol)izdelke ohranja visoko dodano vrednost, ki jo je sposoben ustvarjati le izobražen kader. Zanimanje za delo v industriji pa vztrajno pada, predvsem med mladimi (ki bi vsi bili zdravniki, odvetniki ali drugače delali v pisarnah…) Vlaki so danes (skupaj s kolesi) simboli trajnostne mobilnosti in prometa, ki za razliko od avtomobilov bistveno manj škoduje podnebju in ne onesnažuje planeta.

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagamo, da se na desni strani vpadnice, kjer nekdanji TVT meji na Ulico h. Šercerja, postavi en ali več vagonov, v katerih se uredi vsebina, ki pripoveduje zgodbo trajnostne mobilnosti (npr. muzej o TVT-ju ali razstave na temo prihodnosti prometa ipd.) in/ali uredi lokacija okrog vagona kot zbirališče mladih, ki jim bližina industrijskih obratov sugerira, kako zanimiv in donosen posel je proizvodna industrija, ki je nastala »na ramenih« nekdanjega TVT. Če smo Mariborčani dovolj drzni in to podpremo tudi s financami, lahko vagon postavimo navpično (»pokonci«) in zunaj (lahko pa tudi znotraj) na eni strani služi kot jo plezalna stena, na drugi pa kot tobogan (lahko pa nanj napnemo še »najbolj odbit zip-line v mestu«). Če po drugi strani nimamo idej, kaj bi naredili, bi pa nekaj zaslužili, lahko vagon damo v najem in je v njem kafič ali gostilna… Pomemben je vagon, kot simbol nekdanjega TVT-ja in današnje trajnostne mobilnosti. Zato mora biti ta vagon (ali njih več) primerno izpostavljen, da pritegne pozornost (ponoči je to lahko z osvetlitvijo, podnevi pa predvsem z ureditvijo okolice in kažipoti). Temu v podporo mora steči tudi komunikacijska kampanja, ki se ustvari okrog vagona in njegove vsebine/zgodbe (kažipoti, oglasni panoji, spletna stran, publikacije, itd.) in daje jasno vedeti, da: • ima Maribor preteklost in prihodnost trajnostne mobilnosti • se Mariborčani trudimo olepšati mesto tudi »na obrobju«, ob vpadnicah in tako zaželimo obiskovalcem zanimivo dobrodošlico (in se jim ni potrebno prebijati do središča mesta, da bi doživeli »nekaj posebnega«) Za vidnost vagona bo igrala pomembno vlogo ureditev okolice (za drevesi, ki trenutno rastejo na desni strani Ul. h. Šercerja, se gotovo ne bo videl). Okolico bi bilo smiselno urediti tako, da bo »odporna na vreme« (poleti zagotavlja senco, pozimi zavetje pred vetrom, meteži itf.) in omogočala zbiranje ljudi na predlagani lokaciji vagona.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Višina sredstev za en projekt v Participativnem proračunu ne zadostuje za izvedbo projekta, zato predlagamo, da MOM sredstva za izvedbo zagotovil iz drugih postavk proračuna (obnova prometne infrastrukture, komunala za čiščenje okolice, mladina za ureditev lokacije itd.) S 30.000 bi pa bilo mogoče: 1. Izvesti natečaj za vsebino vagona/vagonov in lokacije. To bi vsebovalo tudi odločitev, ali se uporabi star, zgodovinski vagon ali naj le-ta kaže v prihodnost (moderen vagon). 2. Izvesti natečaj za ureditev lokacije oz. okolice vagona na zmagovalno temo/vsebino 1. natečaja. 3. Izvesti umetniški natečaj za poslikavo zidu, ki je v »liniji« s slepo ulico, na kateri bi stal vagon (glej priložen dokument s fotografijami) na zmagovalno temo/vsebino 1. natečaja. 4. Zagotoviti izvedbo zmagovalnega predloga 3. natečaja (predlagatelj je lahko tudi izvajalec). Postavitev vagona, njegova ureditev po zmagovalni predlog 1. natečaja, izvedba ureditve okolice po zmagovalnem predlogu 2. natečaja ter komuniciranje celotnega projekta bi se financiralo iz drugih virov proračuna MOM.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Lokacija za postavitev vagona je slepi konec Preradovičeve ulice, ki je vzporeden z Ul. h. Šercerja (glej priložen dokument s fotografijami). Na drugem koncu tega slepega dela ulice je parkirišče Prometne šole Maribor, kar še dopolnjuje simboliko in lokacijo umestitve vagona prav tukaj (kjer bosta glede na lego nekdanjega TVT lega in lokacija vagona tudi najbolj simbolni – dodatno k temu, da je vagon/vlak simbol trajnostne mobilnosti).

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

1. Maribor in njegovi občani bomo uzavestili svojo tradicijo na področju trajnostne mobilnosti (proizvodnja vlakov v nekdanjem TVT) 2. Maribor bo pokazal, da trajnostna mobilnost sodi med simbole, na katere je mesto ponosno in je tako pripravljeno na nadaljevanje poti v tej smeri, ki jo »hodi« vedno več (najbolj modernih) mest 3. Maribor bo na sedaj zanemarjeni lokaciji pridobil atrakcijo, okrog katere se bo začelo odvijati mestno življenje (in ne bo več »rezervirana zgolj za industrijo«) 4. Lokacija bo pritegnila tudi mladino v neposredno bližino industrijske proizvodnje in se zato več mladih odloči za katerega od deficitarnih poklicev (varilec, upravljalec CNC strojev itd.)



Dokumenti (1)