SKUPAJ - aktivno, zunaj in v živo, ker je zanimivo!

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Na območju mestne četrti Studenci skoraj ni javnih površin namenjenih druženju ter aktivnemu in kreativnemu preživljanju prostega časa, ki bi jih mladi lahko prosto in brezplačno uporabljali.  Soseska je precej specifična, ker ljudje v večini bivajo v družinskih hišah z vrtovi. Imamo tudi kar nekaj zelenih površin (Studenški gozd, Pekrska gorca), vendar skoraj ni prostorov za druženje kot so npr. parkovne površine s klopcami, ki jih imajo druge mestne četrti in krajevne skupnosti. 

Skoraj vsa igrišča za otroke in mlade so del vrtcev in osnovnih šol, ki popoldan zaprejo svoja vrata in tako ne omogočajo dostopa do igrišč in njihove uporabe.  Športa igrišča (npr. pod Pekrsko gorco) so v privatni lastni in za uporabnino zahtevajo plačilo.  Predlog izpostavlja vzpostavitev javne površine, ki bi mladostnikom omogočala skupno in aktivno preživljanje prostega časa v javnem urbanem prostoru v mestni četrti, kjer živijo. To je nadvse pomembno v sedanjem času, ko mladostniki vedno več časa preživijo na računalnikih in se družijo preko socialnih omrežij. 

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagam prenovo obstoječega tenis igrišča na križišču Erjavčeve in Funtkove ulice na Studencih. Igrišče že več kot leto dni sameva oz. ne obratuje, zato bi bilo smiselno, da se ga oživi na malo drugačen način.  Tenis igrišče je sestavljeno iz dveh igralnih površin. Eno od njih bi se obnovilo (v kolikor je to potrebno). Postavilo bi se nosilce za mrežo, ki bi omogočali nastavljivo višino mreže (preprost patent z zatikanjem). Tako bi se igralno površino lahko uporabljalo tudi za badminton in odbojko. Na eno stran ob ograje bi se lahko namontiralo tudi košarkaško tablo in koš.  Na drugo igralno površino (bližje vhodu) bi se postavilo mizo za namizni tenis (lahko je kakšna odslužena, ki je drugje ne uporabljajo več). Tja bi se postavilo tudi več majših klopc (lahko so npr. reciklirane iz palet) ali eno večjo sedalno površino, kar bi omogočala druženjem večim skupinam. Ob notranjo ograjo igrišča bi se lahko postavilo montažno leseno steno, ki bi jo mladi uporabljali za legalno risanje grafitov. Ograjo, ki gleda na cesto bi se lahko okrasilo na kreativen način, vendar tako, da se ne bi zaprlo pogleda na igrišče. Nanjo bi se lahko namestilo tudi manjše panoje, ki bi delovali kot razstavni prostor, ki bi omogočal različne dogodke. Na tak način bi vzpostavili neke vrste galerijo na prostem. Dodali bi lahko tudi knjižno hiško mimobežnico za izsposojo knjig. Vsebine bi se prilagajale željam in potrebam mladih.  Na samem območju igrišča bi se morali vzpostaviti smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov ter po možnosti tudi dostop do pitne vode - pitnik. Postavila se lahko tudi korita, kjer bi se lahko posadile medovite rastline, zelišča in manjše grmovnice.   

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi se izvedel participatorno - z vključevanjem lokalnega prebivalstva mestne četrti Studenci, učenkami_ci Osnovne šole Janka Padeniža, dijaki_njami Srednje lesarske in gozdarske šole Maribor  šole, učitelji_cami in profesorji_icami, taborniškim rodom Ukročena reka Maribor ter ostalimi lokalnimi društvi, ki bi si želela sodelovati. 

Ustvarila bi se delovna skupina, ki bi začela z zbiranjem želja in predlogov mladih. Nato bi ustvarili načrt prenove in ideje, kako bi projekt skupaj izvedli. K izvedbi projekta bi prispevali vsi, uporabili bi znanje in spretnosti vključenih. Prostor bi obnovili v sodelovanju z MOM. Poizkusili bi uporabiti čimveč materialov, ki bi jih lahko reciklirali ali ponovno uporabili na drugačen način, npr:  - klopce iz palet

- steno za grafite iz odsluženih lesenih desk ali kovinskih ograd iz gradbišč

- korita za rože iz odsluženih sodov in večjih loncev (npr. emajliranih) 

- ... 

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Območje 4: MČ Studenci Lokacija: tenis igrišče na križišču Erjavčeve in Funtkove ulice. 

Aalternativna lokacija: "divje parkirišče" na križišču Erjavčeve in Kamenškove ulice. 

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Mladi bi dobili javni prostor za druženje in aktivno preživljanje prostega časa, ki bi bil brezplačen za uporabo. Omogočal bi tudi kreativno udejstvovanje v urbanem prostoru in možnost soodločanja ter aktivnejšega vključevanje v družbo.

Tam bi se lahko odvijale tudi različne delavnice (lahko bi bile zasnovane medgeneracijsko) v organizaciji različnih društev. 

Ker bi prostor in njegove vsebine soustvarjali mladi, bi bili bolj angažirani in skrbi. Prostor bi se razvijal skupaj z njimi. Hkrati bi več časa preživeli skupaj, zunaj in v živo, stran od računalniških ekranov in pametnih naprav ter tako vzpostavili pristnejše odnose.