Ta naložbeni projekt je bil označen kot neizvedljiv in ni dosegel faze glasovanja.
Projekt posega v nedavno zaključen mestni projekt ureditve Magdalene, zato spremembe niso mogoče.

Vrnite ceste kolesarjem: podvoz pri magdalenskem parku

Jože Marolt Jože Marolt  –  10. 11. 2020  –  Območje 4
327.jpeg
327.jpeg

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Ob vse večjem onesnaževanju okolja zaradi avtomobilskega prometa bi morali dati večjo prednost kolesarjenju in javnemu prevozu. Kolesarje so prometni strokovnjaki doslej neupravičeno izrinjali s cestnih površin, kar je bila velika napaka. S tem, ko so kolesarje kot nebodigatreba premaknili s cest na pločnike so celo mislili, da tam bolj varni. Huda zmota! 

Študije so pokazale, da je vožnja s kolesom po pločniku dosti bolj nevarna od vožnje po cesti. Voziti po pločnikih pomeni, da moraš pri vsakem križišču prečkati cesto ob prehodu za pešce. In ravno tukaj se zgodi največ prometnih nesreč, kajti pri prečkanju sta vpletena istočasno dva, kolesar in voznik avta, ki pravi trenutek prečkanja ocenjujeta različno. Ko pa voziš kolo po cesti, si za voznika, ki vozi za tabo, predvidljiv in samo njemu, enemu samemu je prepuščena ocena ali je varno prehitevati ali ne.

Ne razumem projektanta, ki si je zamislil kolesarjenje ob novi Ljubljanski ulici v območju podvoza Magdalena. Bila je idealna prilika, da bi cesto razširili v obeh smereh za širino kolesarskega pasu. Toda ne, kolesarje so kratkovidno usmerili v podhod in vožnjo samo na eni strani  ceste in s tem prisilili kolesarje v nevarno in zamudno prečkanje cest.

Če bi Alenki Bratušek, ki je svečano prerezala trak ob odprtju podvoza, posodili kolo in ji rekli naj se pelje po predpisih od Pekarne do UKC-ja, bi si verjetno premislila, kajti za kolesarje tako slabe, zavozljane in nevarne rešitve si je že težko zamisliti. Tisto krožiše ob Jezdarski ulici je stalna prometna ovira in je odveč.

Tudi ne razumem, zakaj je bilo potrebno s tako naglico odstraniti začasni zavarovani prehod čez progo, ki je bil varen, lepo narejen in je bil lepa bližnjica za pešče in kolesarje.

Smilijo se mi šolarji-kolesarji, ki se vozijo iz raznih šol na Taboru proti Glavnemu trgu. Najvarneje bi bilo, da bi se peljali po cesti. Toda ne, morajo voziti po pločniku, kar pomeni, da morajo do bolnišnice kar trikrat prečkati isto Ljubljansko ulico ter  kup drugih ulic ali izvozov. Zakaj se projektanti tako bojijo pustiti kolesarje v krožišče? Tam so ja najbolj varni in voznikom na očeh. Če kolesar vozi po cesti pred tabo, je manj možnosti da pride do trka kot če ti nenadoma prečka cesto.

 

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagam, da kolesarjem, ki živijo, hodijo na delo ali v šolo na Taboru, omogočimo hitro in varno vožnjo v obe smeri, to pa je vožnja po cesti. Kljub temu, da je podvoz pri Magdaleni preozek, je treba tukaj omogočiti delitev ceste in sobivanje med avtomobili in kolesarji.

 

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Za izvedbo te spremembe ni potrebno narediti dosti. Samo zarisati je treba na cesti talne oznake, da je cesta namenjena tudi kolesarjem.

Za zgled, kako se to lahko naredi, je lahko obnovljena cesta med Mlado lipo in Pekrami. Sredinska črta je izbrisana, avti pa lahko vozijo tudi po kolesarskem pasu, kadar je ta prost.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Pri pri projektiranju novih ali rekonstrukciji starih cest predvideti kolesarske pasove na cesti in ne na pločnikih.

Ljubljansko ulico bi preuredili tako, da bi po vsej njeni dolžini do Glavnega trga (tudi čez most!) predvideli in omogočili vožnjo po cesti. 

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Izboljšala bi se pretočnost in varnost kolesarjev.

Ljudem bi se povrnilo veselje do vožnje s kolesom. Eno kolo več, en avto manj. Čistejši zrak.

 



Vrednost projekta: 500 €