Sončna elektrarna na javni zgradbi

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

O pomembnosti prehoda na obnovljive vire energije je bilo v preteklosti že veliko povedanega, storilo pa bi se lahko veliko več. Po projekcijah strokovnjakov bo v Sloveniji dolgoročno sončna energija glavni obnovljivi vir energije, saj vetrnega potenciala ni veliko, vodni pa je bolj ali manj izkoriščen. Tehnologija sončnih panel je v zadnjih letih izjemno napredovala; nižji stroški, boljši izkoristki, etc., tako da so nekateri pretekli pomisleki glede učinkovitosti tovrstnih rešitev vse manj upravičeni.

Štajerska regija je poleg Pomurske in Primorske ena najprimernejših za učinkovito izrabo sončne energije v Sloveniji, lega mesta Maribor pa po potencialu še posebno izstopa. Mariborsko podnebje odlikujejo sončni dnevi; na leto jih je v povprečju kar 266, ob tem se megla pojavlja redko - večinoma novembra in decembra. 

Maribor ima tako izjemen potencial, da bi v Sloveniji prevzel eno vodilnih vlog pri pridobivanju okolju prijazne električne energije. 

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Predlagam, da se v Mariboru izbere primeren* javni objekt, npr. šola, muzej, oz. katera izmed streh javnih stavb, kjer bi se postavila sončna elektrarna (primer prakse IC Piramida Maribor). Ker so sredstva znotraj tega razpisa omejena, bi se lahko določen delež kril tudi preko izdatnih subvencij eko-sklada.

Varianta je tudi, da bi s sredstvi razpisa občina prevzela administrativno vlogo za postavitev elektrarne v katero bi družno vložili krajani - ta princip se je izkazal za izjemno uspešnega na primeru vasi Križevci na Hrvaškem; https://www.rtvslo.si/okolje/novice/krizevci-na-hrvaskem-soncna-elektrarna-v-katero-so-vlagali-krajani/466621. 

*Usmerjenost proti jugu, optimalen nagib za mariborsko lego med 33° in 35°, pazljivost da na solarni modul ne pada senca. Opcija maksimizacije izkoristka z montažo solarnega sledilca. Morebitni stroškovni pomisleki glede predimenzioniranja, kjer bi se naj viški vračali nazaj v omrežje, so v primeru izbora primerne tehnologije prav tako odveč - kot dokazuje primer Osnovne šole v Dobrni, kjer sodelujejo s slovenskim podjetjem, ki na področju trgovanja z električno energijo ponuja inovativne rešitve na osnovi tehnologije veriženja blokov; presežki pridobljene energije se namesto vrnitve v omrežje prodajajo zunanjim uporabnikom.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Projekt bi se izvedel v sodelovanju s strokovnjaki za fotovoltaiko oz. s pomočjo enega izmed mnogih visoko strokovnih slovenskih podjetij, ki se ukvarjajo z nameščanjem solarnih modulov. 

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Kje konkretno bi se projekt izvedel, bi morala v sodelovanju s strokovnjaki in drugimi odgovornimi (npr. ravnatelj šole) določiti Mestna občina Maribor.

Laičen predlog z moje strani je npr. streha Medicinske fakultete Maribor (ali/in hkratna ozelenitev), južna dela strehe Prve gimnazije, južni del strehe OŠ Franceta Prešerna. 

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Poleg očitnih prednosti pridobivanja energije iz obnovljivih virov bi Maribor s to potezo predstavljal zgled dobre prakse za preostala mesta po Sloveniji.