Zaprtje Maistrove ulice med Cankarjevo in Kersnikovo (razen za stanovalce)

Zakaj ta predlog? Katero temo, težavo oz. izziv projektni predlog naslavlja?

Zakaj: a) Obremenitev s hrupom omenjene ulice (kot izhaja iz analize hrupa so na omenjenem področju presežene kritične vrednosti),   b) Prometna varnost stanovalcev - prometni udeleženci ne upoštevajo hitrostne omejitve 30,  varnost stanovalcev je ogrožena, ker zaradi gneče po zaprtju Gl. trga ne morejo varno zapustiti parkirnih mest, prečkati ulice. S predlogom se sledi OPH (oper. programu varstva pred hrupom), smernicam EU in odloku RS: Strategija varstva pred hrupom vključuje naslednja splošna načela in strateške cilje: - zagotoviti, da so informacije o okoljskem hrupu in njegovem vplivu dostopne javnosti; - preprečiti in zmanjšati okoljski hrup, kjer je to potrebno in zlasti kadar ravni izpostavljenosti lahko povzročijo škodljive učinke na zdravje ljudi; - ohranjati okoljske kakovosti hrupa, kjer je ta dobra; - upoštevanje načel trajnostnega razvoja in vključevanje hrupa v druge strateške politike ter - upravljanje okoljskega hrupa z uravnoteženim pristopom, ki spodbuja: - načrtovanje rabe prostora upoštevajoč obstoječe in prihodnje obremenitve s hrupom; - izvajanje ukrepov za preprečevanje širjenja hrupa v okolje iz virov hrupa; - izvajanje ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa, povezanih z načinom obratovanja vira hrupa; - zmanjšanje hrupa pri viru. Osrednji cilj varstva pred hrupom je zmanjšati število prebivalcev, izpostavljenih hrupu nad mejnimi vrednostmi kazalcev hrupa ter povečati število prebivalcev, ki v dnevnem času niso obremenjeni s hrupom nad 55 dB(A) in število prebivalcev, ki v nočnem času niso obremenjeni s hrupom nad 50 dB(A). Pomemben cilj je tudi zagotavljanje varstva pred hrupom vsem varovanim prostorom v stavbah, v katerih se opravljajo vzgojno-varstvene, izobraževalne in zdravstvene dejavnosti. V skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije je dolgoročni cilj varstva pred hrupom zmanjšati število prebivalcev, ki so v nočnem času izpostavljeni hrupu nad 40 dB(A)   

 

Kaj konkretno predlagate? Kaj je bistvo vašega predloga? Kaj se bo zgodilo?

Zaprtje Maistrove ulice med Cankarjevo in Kersnikovo (razen za stanovalce). Znižanje hrupa, večja varnost stanovalcev.

Kako naj bi se projekt izvedel? Katere aktivnosti bi bilo treba izpeljati?

Potopni stebricek, znak - enako kot na Cafovi ulici. V tem oziru projket zahteva minimalna vlaganja, saj je celoten del že prilagojen na zaporo.

Kje konkretno naj bi se projekt izvajal?

Evidentno iz predloga.

 

Kaj bi se po izvedbi projekta spremenilo, izboljšalo?

Znižanje hrupa, večja varnost stanovalcev. 1.3.  VPLIV HRUPA NA ZDRAVJE IN POČUTJE LJUDI Hrup  ima  lahko  na  zdravje  in  počutje  ljudi  različne  negativne  učinke.  Ti  so  odvisni  od  številnih dejavnikov,  npr.  ravni  hrupa  in  drugih  značilnosti  zvoka,  našega  počutja  in  aktivnosti,  s  katerimi  se ukvarjamo v času, ko nas hrup zmoti, pomembnosti informacije, ki nam jo zvok posreduje, pa tudi od našega odnosa do vira hrupa. Pri posebej ranljivih skupinah ljudi, kot so starejši, otroci, slepi, ljudje s poškodbo sluha,  bolj  občutljivi ljudje idr., so negativni vplivi hrupa navadno  večji. Opisi  posameznih škodljivih  učinkov  na  zdravje  in  počutje  ljudi,  kot  so:  okvare  sluha  zaradi  hrupa,  moteno  govorno sporazumevanje,  motnje  počitka  in  spanja,  psihofiziološke  posledice,  vplivi  na  duševno  zdravje  in učinkovitost,  vplivi  na  vedenje,  vznemirjenost,  so  prikazani  v  nadaljevanju.  Poglavje  je  povzeto  po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije [2.]. -  Okvara sluha je praviloma opredeljena kot dvig praga slišnosti. Poškodbe sluha zaradi hrupa se pojavijo predvsem na višjih frekvenčnih območjih od tri do šest kHz, višja povprečna ekvivalentna vrednost hrupa (LAeq,8 h) in daljša izpostavljenost hrupu pa lahko povzročita okvare sluha zaradi hrupa tudi pri tako nizkih frekvencah, kot je  2 kHz. Pri višji ravni  hrupa in krajši izpostavljenosti 75 dB(A), do 8 h dnevno, okvar sluha ni pričakovati. Okoljski hrup na ravni 70 dB(A) LAeq, 24 h ali pod njo pri veliki večini ljudi ne povzroči okvar sluha niti pri vseživljenjski izpostavljenosti. -  Hrup  lahko  predstavlja  pomembno  motnjo  pri  sporazumevanju.  Nezmožnost  razumeti  govor močno  ovira  ljudi  in  povzroči  vedenjske  spremembe.  Zelo  ranljivi  so  predvsem  ljudje  z  okvaro sluha,  starejši,  otroci,  ki  usvajajo  jezik  in  branje,  ter  posamezniki,  ki  ne  poznajo  govorjenega jezika.  Pri  motenem  razumevanju  govora  gre  v  bistvu  za  preglasitev,  saj  govora  ni  mogoče razumeti zaradi sočasnega hrupa ozadja. Okoljski hrup lahko preglasi tudi druge zvočne signale, ki  so  pomembni  za  vsakdanje  življenje,  na  primer  zvonci  na  vratih,  telefonski  signali,  budilke, požarni in drugi opozorilni signali ter glasba. -  Hrup  v  okolju  pomembno  vpliva  na  motnje  spanja.  Nemoteno  spanje  je  predpogoj  dobrega telesnega  in  duševnega  zdravja.  Poleg  neposrednih  učinkov  hrupa,  kot  so  nemirno  spanje, spremembe krvnega tlaka in hitrosti bitja srca, so pomembni tudi sekundarni učinki motenj, ki jih je mogoče  oceniti  dan  po  nočni  izpostavljenosti  hrupu;  ti  se  kažejo  kot  utrujenost,  depresivno počutje,  zmanjšana  učinkovitost  pri  delu  idr.  Za  dobro  nočno  spanje  oziroma  počitek  hrup  v prostoru v nočnem času ne sme preseči 30 dB(A) pri stalnem hrupu ozadja, preprečiti pa je treba tudi  posamezne  hrupne  dogodke,  ki  presegajo  45 dB(A).  Bolj  kot  raven  hrupa  je  za  odziv organizma pomembna razlika med hrupnim dogodkom in hrupom okolice (ozadje hrupa). Pri oceni 1. POGLAVJE: SPLOŠNA IZHODIŠČA 6   hrupa v nočnem času je zato pomembno upoštevati naravo hrupnih dogodkov in njihovo število. Posebno  pozornost  je  treba  posvetiti  hrupu  v  mirnem  okolju  ter  virom  hrupa,  ki  povzročajo  tudi vibracije ali nizkofrekvenčni hrup. -  Dolgotrajna  izpostavljenost  visokim  ravnem  hrupa  (bivanje  v  bližini  letališč,  industrijskih  naprav, hrupnih ulic) lahko povzroči hude začasne in tudi trajne posledice na fizioloških funkcijah. Pri dolgotrajni izpostavljenosti se pri občutljivih posameznikih v splošni populaciji lahko razvijejo trajne posledice, kot sta visok krvni tlak in ishemična srčna bolezen. Obseg in trajanje posledic sta delno pogojena z individualnimi značilnostmi, življenjskim slogom in okoljskimi razmerami. Dokazano je, da  dolgotrajna  izpostavljenost  hrupu  zračnega  in  cestnega  prometa  z  vrednostmi  od  65  do 70 dB(A) LAeq, 24 h povzroča posledice na srcu in ožilju. Povezave so šibke, vendar je vpliv na ishemično  srčno  bolezen  nekoliko  močnejši  kot  na  visok  krvni  tlak  (hipertenzijo).  Ta  majhna povečana tveganja so kljub temu pomembna, saj je  hrupu izpostavljenih veliko ljudi. Hrup lahko povzroči tudi refleksne odzive, predvsem če gre za neznan in nenaden pojav hrupa. -  Hrup v okolju ni neposreden povzročitelj duševne bolezni, domneva pa se, da lahko hrup pospeši in poslabša obstoječe duševne motnje oziroma stopnjuje razvoj latentnih duševnih motenj. -  Hrup lahko negativno vpliva na učinkovitost opravljanja miselnih nalog, zlasti delavcev in otrok. Med kognitivnimi funkcijami, na katere ima hrup največji vpliv, so branje, koncentracija, reševanje problemov in pomnjenje. -  Hrup ima lahko vrsto socialnih in vedenjskih posledic. Vznemirjenost zaradi hrupa pa ni samo posledica  ravni  hrupa,  temveč  tudi  posledica  socialnih,  ekonomskih  in  psiholoških  dejavnikov. Vpliv  hrupa  v  življenjskem  okolju  na  vznemirjenost  je  mogoče  oceniti  z  vprašalniki  ali  oceno motenj nekaterih dejavnosti. Vendar je treba vedeti, da enake ravni različnih vrst prometnega in industrijskega  hrupa  povzročijo  različne  stopnje  vznemirjenosti.  Hrup  nad  80 dB(A)  lahko  tudi zmanjša pripravljenost na pomoč drugim in okrepi nasilno vedenje. Ugotovljeno je, da so odzivi močnejši,  kadar  hrup  spremljajo  vibracije  in  stalne  nizkofrekvenčne  komponente  ali  če  je  del celotnega hrupa tudi konični hrup, kot na primer hrup pri streljanju. Kadar izpostavljenost hrupu sčasoma  narašča,  so  odzivi  začasno  močnejši  kot  pri  izpostavljenosti  enakomernemu  hrupu.  V večini  primerov  sta  LAeq,  24 h  in  L dvn  sprejemljiva  približka  izpostavljenosti  hrupu  povezana  z vznemirjenostjo. Vedno več je opozoril, da je treba pri preiskovanju izpostavljenosti hrupu vsaj v zapletenih  primerih  oceniti  vse  parametre  komponent  hrupa.  O  modelu  za  ugotavljanje  celotne vznemirjenosti zaradi kombinacije virov okoljskega hrupa ni soglasja. -  Predvsem v gosto naseljenih območjih so prebivalci istočasno izpostavljeni različnim virom hrupa. Pri oceni vpliva na zdravje in počutje prebivalcev je treba upoštevati celotno obremenitev okolja s  hrupom  ter  možnosti  vpliva  hrupa  na  zdravje  in  počutje  ljudi  v  celodnevnem  obdobju.  Za zagotavljanje trajnostnega razvoja je v tem primeru treba upoštevati previdnostno načelo. -  V  zvezi  z  varovanjem  ljudi  pred  hrupom  je  treba  upoštevati,  da  obstajajo  na  hrup  še  posebej ranljive  podskupine  prebivalstva.  Med  občutljive  skupine  ljudi  sodijo  starejši  ljudje,  osebe  s posebnimi  boleznimi  ali  težavami  (na  primer  visok  krvni  tlak),  bolniki  v  zdraviliščih  ali rehabilitacijskih centrih, osebe, ki se ukvarjajo s posebno zahtevnimi nalogami, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, nosečnice, dojenčki in majhni otroci. Pri pripravi ukrepov protihrupne zaščite je treba upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na take skupine, torej vrste učinkov hrupa, okolja, kjer se ranljive skupine najpogosteje zadržujejo, in njihov življenjski slog.